Špinačni quiche

Nazadnje ko sem bila v sivi Ljubljani sem imela le malo časa za potešitev moje lakote, zato sem se odločila obiskati Bazilika bistro. Najdete ga čez cesto od najlepšega rumenega ginkota. Znani so po dnevnih juhicah, pitah, solatkah in sendvičih... Sama sem preizkusila njihovo špinačno pito, ki je bila slastna, predvsem pa ravno prav nasitna in zelo zelena. Zavestno sem se namreč odločila, da bom jedla več zelenih jedi. :)

Danes sem to pito preizkusila tudi doma. Spet 'from scratch' - ja, tudi testo! Delala sem jo pravazprav po enem od receptov za quiche, ki sem ga malce priredila. Kupila sem kar dva paketa zmrznjene špinace (skupaj 900g), jih odtalila in precedila vso odvečno tekočino. Jo bom poskusla uporabit v kakem smoothiju te dni... Drugace najboljše, sem kasneje ugotovila, da jo zavijes v krpo in iztisnes vso tekočino. Nato sem špinačo na hutro popražila z drobni nasekljano čebulo in česnom. Ko se je malce ohladila sem dodala še skuto (500g), 3 cela jajca in en rumenjak (beljak si prihrani!!,), kar nekaj soli, popra in muškatnega oreščka. 

Za testo sem zamesila 200g moke, 1 pecilni prašek, malo soli, 1 celo jajce in tisti beljak, ki je ostal od prej in 80g masla na sobni temperaturi. Pekač sem namazala z maslom nato pa po njem razporedila testo. Dno sem prepikala z vilico. 

V segreti pečici (180-200 stopinj) sem samo testo pekla približno 5 minutk, nato pa sem v pekač dodala maso in na vrh posula pinjole. Vse skupaj se je peklo še 40 minut. 

Zraven kosa tega slastnega quicha sem dodala malo rukole z lanenimi semeni, pinjolami in 'Popolno polivko'... Slastno in zelo zeleno! ;)

P.S.: Koločine za 8 lačnih ali 10 malo manj lačnih. :)

Roadtrip Nizozemska #1

Tole seveda ni novo... Pa mogoče vseeno boljše pozno kot nikoli. Predstavljam vam torej le nekaj najlepših utrinkov iz prvega dela najinega poletnega roadtripa na Nizozemsko.  Najina pot naju je najprej vodila iz Slovenije čez Avstrijo po doooolgi poti čez celo Nemčijo vse do Nizozemske, kjer se je raziskovanje šele začelo. Raziskala sva Utrecht, Gaudo, Delft, Haarlem in Amsterdam ter se naužila poletnega vzdušja ob sipinah v Zandvoortu. Če ste mislili, da so te slikice sanjske... Počakajte šele naslednji post! Tu se je najlepše namreč šele začelo... ;)

 

                                      Delft

                              Gauda

                                                                          Gauda

                                                                   Original Gauda

                                                          Utrecht

                                                                                   Haarlem

                                  Zandvoort

                                                                                Zandvoort

                                                                          Amsterdam

                                              Amsterdam

                                                                             Amsterdam

Njoki iz ricotte

Odkar sem letos prvič naredila tele njokce se pogosto znajdejo na mojem jedilniku. So super hitri za naredit pa še vseeno se fino počutiš, ko si narediš kosilo "from scratch" - torej iz nič. Če je kdo prave njoke že poskusil delat doma najbrš ve, da je ogromno enih prepriprav. S krompirjem je vedno pač ful dela. Vso to lupljenje pa rezanje, dolgo kuhanje... Ti njokci pa so popolnoma brez krompirja in so zato na krožniku že v 10 minutah. Res!

Njihova osnovna sestavina je ricotta (poudarjen dvojni t - ker se pač učim italijansko :P). In ne, to ni navadna, katerakoli skuta. Sem se pozanimala pri g. Googlu po Lukovem pregovarjanju. Ricotta je bolj sladka in pasirana. Jaz jo kupim v Sparu - je prav Sparova in piše gor ricotta. :) Torej, potrebuješ 250g ricotte, 200g moke, 30g parmezana, 3 rumenjake pa še malo muškatnega oreščka, soli in popra.

Za testo vse samo zamesiš na pomokani površini. Testo nato oblikuješ v dolg svaljk, ki ga nato razrežeš na 1 cm debele koščke - njoke. Ker so njoki precej nasitni so te količine primerne za 3 osebe oziroma za 3 obroke. Jaz jih hranim kar v hladinliku še naslednjih nekaj dni. Pridejo prav na dan, ko si moraš skuhat nekaj v naglici. Manjka jim namreč le še 3 minutke namakanja v slanem kropu. Zraven lahko dodaš svojo naj omakico. Sama jih najpogosteje naredim kar v paradižnikovi omaki z baziliko, super gredo tudi z morskimi sadež ali pa omako iz gorgonzole. To je popolnoma prepoščeno domišliji. Pa dober tek! ;)

Lep, lepši, najlepši

V tednu, ki ga preživljam v družbi muc s čajem v roki in robčki vedno pri roki, sem imela ponovno malo časa za brskanjem po spletni strani STYLE.COM. Glede na to, da zunaj že cvetijo prva drevesa sem se osredotočila na pomladne trende za to sezono. Hecno kako nejlepše kreacije skoraj vedno najdem pri istih oblikovalcih. Še vedno so mi všeč printi, čipke in kombinacije skritega/prosojnega/pokritega. Kljub vsem barvam, ki jih prinaša pomlad se še vedno težko uprem črno belim kombinacijam. Z vami delim le nekaj mojih najljubših... :)

Slike: style.com

Sol s karakterjem

Sol. Vsak jo ima v kuhini pa vendar ponavadi ni nič posebnega. Je le še ena osnovna sestavina. Pa ste pomislili kdaj, da bi morda lahko kupini našo slovensko sol? Tisto, ki nastja v solinah, ki jih vsako leto občudujemo, ko pridemo na obalo. Če ima ta še posebno aromo in karakter, ki se odraža tudi v vseh naših jedeh pa še toliko bolje. Če bi si želeli kakšen kozarček takšne soli s karakterjem pišite na ta naslov: barbaokusiskarakterjem@gmail.com. "Barba" mož se je lotil odlične ideje. Soli iz naših solin doda malo arome z dodajanjem različnih zelišč, agrumov in začimb. Odlična ideja za odlične jedi! :)

The Paris - filmček

V prejšnji objavi sem z vami delila nekaj fotografij z mojega potepanja po Parizu. Kot kratek povzetek za vse radovedne sorodnike in znance pa je malo za hec in malo zares nastal še tale filmček. Upam, da ti bo všeč! ;)

The Paris

Aaah ja... Ta Pariz! Dolgo sem ga čakala in na koncu le dočakala. Vznemerjenje pred odhodom je bilo veliko. In pričakovanja seveda še večje! In veste kaj? Bil je prav takšen kot sem ga želela. Pravzaprav je presegel moja pričakovanja. Zavržem lahko vse steretipe o samosvojih, ignoranskih in preponosnih francozih, ki ne govorijo niti besedice angleško. Vsi so bilo bili prav simpatično francoski in prav vedno so mi odgovorili v angleščini. Tudi če sem se sama trudila s polomljeno francoščino. :) Razočaralo ni niti vreme, ki je postreglo z vso svojo paleto. Imeli smo sonce, dež, oblake, nevihto, veter in mavrice. Svetloba se je zaradi drvečih oblakov spreminjala iz minute v minuto. Pa hrana! Mmmm... Da niti ne začnem! Še nikoli nisem jedla bolj okusnih mandljevih rogljičkov (Almand Croissant) pa pite s pistacijami in brusnicami, pa najbolj aromatične vroče čokolade iz Angeline, pa macaroončki iz Laduree-ja, ki se resnično ne morejo primerjati z vsemi ponaredki - ja, se splača stati v dolgih vrstah in plačati več! Razvajali pa sva se tudi ob raznoraznih sirčkih, črnem vinu in tradicionalni čebulni juhi (Soupe a l'Oignon au Fromage) v Cafe de Paris. Pa ob pariški solati in čokoladnem musu (Mousse au Chocolat) ter pravem Crème brûlée obogatenem z borbonsko vanilijo in seveda tanko hrustljavo skorjico na vrhu. Za najbolj avtentično pariško izkušnjo priporočam La Belle Ferronniere. Seveda je škoda ob tem razpravljati o tem koliko takšne dobrote stanejo. Če vprašaš mene so v tistem trenutku vredne vsakega centa. V Parisu najbrš nisem zato, da bom jedla v McDonaldsu! V Montmartru sva si po skoraj 300 stopnicah, ki vodijo na vrh, privoščili tud Marrons Glacés. In kavico v famoznem Cafe de Flore, kjer je Jean Paul Sartre preživljal svoja jutra. Ob tem sva se prav udomačeno martinčkali na sončku in opazovali mimoidoče. Ja lahko bi se navadila na kaj takega! ;) Kot vidiš sva lahko v teh nekaj dneh resnično začutili utrip mesta. Ima pa to tudi svojo ceno. Teh nekaj dni sva dodobra izkoristile s tem, da sva se odpovedali 3 urnemu čakanju v vrsti za vzpon na Eiffel-ov stolp. Medtem sva ga poslikali iz vseh možnih zornih kotov in ob vseh odtenkih, ki so se risali na nebu. Odpovedali sva se tudi obisku Disneylanda in imeli srečo, da so nas v Versaillu spustili mimo vrste. Skratka, dejstvo je, da je gneča povsod in je dobro predvideti kdaj je je malo manj, oziroma videti ali je znamenitost resnično vredna ogleda. Kljub temu sva si ogledali vsa tri krila v Louvru, Notre Dame in Versaille, ki ga je krasila dvojna mavrica. Ogromno časa so nama prihranile tudi karte za metro. Vendar sva jih porabili le za premagovanje večjih razdalj. Drugače pa največ vidiš kar peš. Lep je tudi izlet z ladjico, čeprav se tudi tam vrsta vije kot kača. Skratka jaz se še vrnem, zagotovo! Se moram, saj so nam odpovedali obisk Musée d'Orsay, že sedaj se mi kolca po Crème brûlée poleg tega so mi ostale še 4 karte za metro. Kdo gre z mano? ;)

Ferrero rocher torta

Za današnjo slavljenko sem danes zjutraj hitela s pripravo tele poslastice. Recept je s kulinarike, priznam! :) Sem se pa zato toliko bolj potrudila biti edinstvena pri dekoraciji. Obod je tako iz palčk, na sredini je čokoladna plošča s korkantom ob strani pa kupčki smetane. Med plastmi sem izpustila napolitanke, dodala pa sem pražene lešnike in krokant. Upam, da vam je všeč. Se že veselim da jo pokažemo še slavljenki in seveda, da jo tudi razrežemo. Krema je namreč božaaaanska. ;)