Nič več bela jajčka...

Kot obljubljeno so tista snežno bela jajčka v velikonočnih etno kokoškah od včeraj že dobile novo barvno podobo. Moram reči, da sem imela presneto srečo, da sem letos uspela dobiti bela jačka. Vedno je lepše ustvarjati na belem "platnu" in barve so precej bolj izrazite. Letos sem se namreč lotila barvanja s pomočjo doma narejenih nalepkic in trakov izolirnega traku. Jajčka sem postopoma dekorirala in pomakala v barve, ki so bile za razliko od lani kar kupljene. Res sem si namreč zaželela žive barve! Če pa si sam/a bolj za naravne lahko najdeš nekaj uporabnih nasvetov v lanski velikonočni objavi. Z rezultatom sem kar zadovoljna, čeprav je tu pa tam barva ušla pod nalepko. Tako se vsaj vidi, da so doma narejene, kar pa itak največ pomeni. :) Pri celotnem projektu sem imela zvestega velikonočnega pomočnika. Ne ni zajček! :) Našemu mucu so se namreč zelo dopadle in ko je le lahko se je malce poigral s kakšno. Tako se se predpriprave na zajčka zaključile in v praznikih lahko le še uživam. Enako priporočam tudi tebi! ;)

Velikonočne etno kokoške

Danes sem se lotila prvega letošnjega velikonočnega projekta. Ideja za tele etno kokoške je nastala, ko sva z Lukom odkrila slastna čokoladna Milka jajčka v teh vijolčnih škatlicah. Slastne,super za sladkanje v dvoje pa še škatlice se da lepo reciklirat.

Vse kar potrebuješ za tale DIY projekt je škatlica za jajčka, škarje, barvno perje,raznobarvne tempare, tanek čopič in lepilo (sama sem uporabila lepilno pištolco).

Škatlico le natančno razreži na 4 kose. Te potem poljubno pobarvaj in na koncu okrasi z dekorativnim perjem. Sama sem dodala še nekaj rumene "travice" v katere sem posadila jajčka. Kot vidiš so trenutno še neokrašena...pa ne za dolgo...jutri namreč sledi že naslednji projekt!Stay tuned! ;)

Turčija #3

Počitnice se bližajo koncu in po včerajšnjem počitku je čas, da zaokrožim serijo objav iz najinega potepanja po Turčiji. Kljub prvemu razočaranju sva imela nazadnje imela super počitnice oziroma sva si naredila take. Poskušala sem se osredotočit na lepše stvari in pozabito na kupe smeti. Kot vidiš, tudi v prejšnji objavi, je nastalo kar nekaj lepih fotk vendar vse po principu "počakaj da se postavim tako, da ujamem najmanj smeti!" Tako so na sliki le "biserčki" Turčije, ki pa so daleč od realne slike... Kljub temu so se turki izkazali kot super ljudje in z njimi zares nisva imela problemov. Tudi hrana nama je bila všeč in imam že kar nekaj receptov, ki jih bom kmalu preizkusila. Pri slaščicah uporabljajo ogromno lokalno pridelanih banan, ki so malo manjše pa zato še bolj slastne. Ogromno pa uporabljajo tudi sezama, oreščkov in odličnega medu. Ker pri njih kar mrgoli ruskih in nemških turistov s tema jezikoma nimajo problemov. Na trekingu po bližnjih hribih sva se namreč znašla pred tablami, ki so bile napisane samo v cirilici. Precej pogost pojav. Kljub temu sva uspela najti pravo pot in pri vrhu hriba naletela na še eno ne tako tipično gozdno žival - veliko želvo! No, tako še dobro, da ni bilo kaj drugega... :) Za konec sva si naredila še zaslužen piknik ob trenutno še prazni plaži. Vodo sem sama preizkusila in sem prvič letos namakala nogice pa ti naj povem, da zZZzebe do kosti! Tako so se končale najine turške dogodivščine v mislih pa že imava najine naslednje... Spet naju namreč vleče na sever ;)

...preimenovana v Izel :) ...

... Luka s svojo Palčico...

... lokalno pridelane banane...

...hierapolis...

...postopki naravno obarvane volne, iz katere izdelujejo preproge...

... smešna "olupljena" drevesa...

...treking do razglednih točk...

... ponosno na vrhu...

... zaslužen počitek ob morju...